Park » Uprava parka

Cilji

Cilji

• Varovanje kompleksa naravnih, zgodovinskih, pokrajinskih in okoljskih bogastev in ohranjanje biogenetskih rastlinskih in živalskih bogastev kot tudi trenutnih geomorfoloških vidikov.
• Zagotavljanje boljših življenjskih pogojev ljudi, ki živijo v teh gorah.
  Podpiranje znanstvenih raziskav in okoljevarstvene izobrazbe (širjenje okoljske kulture).
• Podpiranje obnove kmetijskih, gozdarskih in rejskih dejavnosti, ki so združljive s cilji varovanja, na bolj kmetijsko usmerjenih področjih.
• Ustvarjanje razvojnih priložnosti z resno politiko, cilj katere je varovanje naravnih bogastev, ki dajejo temu območju resnično vrednost. to je naš glavni cilj.

Splošne značilnosti parka

Zakaj park v Dolomitih?
Narodni park Dolomiti Bellunesi je nastal z razlogom varovanja ozemlja izredne pokrajine in naravnih bogastev. Gori Vette di Feltre in Monte Serva sta bili zaradi svojega rastlinstva izredno znani že v 18. stoletju. Prisotnost redkih vrst in izredna raznolikost okolja je posledica predvsem geografske lokacije. Pravzaprav se park nahaja na robu jugo-vzhodnih Alp na težko dostopnih področjih, katerih delov med zelo hladnimi obdobji (poledenitvami) led ni prekril vse do obdobja kvartarja pred približno 10.000-12.000 leti.
Na področju parka je moč opaziti različna okolja in kulture. Podeželske vasice, ki počivajo na pobočjih nasproti doline Valle del Piave (področji mest Feltrino in Bellunese) se nedvomno znatno razlikujejo od mest Agordo ali Val di Zoldo, ki se nahajata na pobočjih s popolnoma drugačnimi klimatskimi in geološkimi značilnostmi.
Z naravnega vidika najbolj zanimive kraje je mogoče najti na najvišjih področjih, na planotah, v kotlinah ledeniškega izvora, vendar pa je nadvse pomembne položaje mogoče najti tudi v dolinah in na najbolj prometnih območjih. Izredna raznolikost okolja in pokrajine je najbolj očitna značilnost parka: še posebej presunljiva je poleti v času cvetenja.

Alpi Feltrine
Za najbolj zahodni del, bolj znan kot Vette, so značilni s travo poraščeni vrhovi (najbolj znana je piramidasta gora Mt. Pavone, 2.335 m) in obširne sedimentne plasti, ledeniške krnice in kraške depresije.
S tega dela lahko po strmih poteh okoli divjih, vendar zelo zanimiv pobočij, ki spominjajo na neprijazne predalpske pokrajine, pridemo s hribovitega področja (Croce d'Aune, Col dei Mich, Val di San Martin). Gorska podskupina Cimonega je tipičen predstavnih Dolomitov, njen najvišji vrh pa je Sass de Mura (2.550 m). Dosežete ga lahko iz globoke doline Valle di Canzoi, od koder se lahko prav tako povzpnete na planoti Erera-Brendol in Piani Eterni na najbolj vzhodnem delu gorske skupine Alpi Feltrine. Gorski podskupini Pizzocco in Agnelezze čudovito združujejo značilnosti Dolomitov in predalpskega sveta.

Monti del Sole
Gorska skupina Monti del Sole (obe pobočji, tako Mis kot Cordevole) predstavlja najbolj divje predela parka. Veličastna in skoraj nedostopna gorska skupina je zavetje narave, kjer se naravni dejavniki upirajo človeku. Že na nizki nadmorski višini orisujejo globoke tesne, razpadajoči kanali, majhni slapovi in kamniti vrhovi ter z gozdovi prekrite pečine neprecenljivo privlačnost, ki spominja na najbolj zahodna področja alpske verige.

Vzhodni del
Na pobočju Bellunese se izmenjujejo mogočne dolomitske stene (na primer Burel della Schiara) in s travo prekriti vrhovi (Monte Serva). Gozd v kotlini Cajada in travnato-kamnite terase gorske skupine Talvéna so prav tako neprecenljive. Hladna pobočja na desni strani potoka Maé (Dolini Val Pramper in Val del Grisol) so značilna za osrednje Dolomite, ki se jasno razlikujejo od grobih in strmih pobočij, ki jih je moč opaziti v dolini Valle del Piave med krajema Ponte nelle Alpi in Longarone.

V parku sta v dolini Val Canzoi dve umetni jezeri, Lago del Mis in Lago de La Stua.